Stresene fotografije

Rakunčkovi nasveti

Za vas jih sestavlja, piše, riše in fotografira Jani Pavlin

Se vam še ni zgodilo, da bi imeli stresene posnetke?

Stresen posnetek nastane takrat, ko je čas zaklopa tako dolg, da namesto zamrznjenega objekta dobimo neko moteče gibanje. Ali po domače ... fotoaparat dela posnetek tako dolgo, da se ta medtem že premakne, ali pa se v času nastajanja posnetka premaknejo naše roke.

Posnetek dobimo stresen, kadar:

  • imamo slabo svetlobo ali pa
  • se predmet giblje zelo hitro.
Dimnikarka (maškarada), čas 1/30 sekunde, avtomatika je določila napačen čas, posledica je stresena fotografija

Slabi svetlobni pogoji

Fotoaparat potrebuje za izdelavo posnetka/fotografije določeno maso svetlobe. Slabša, ko je svetloba kjer fotografiramo, več časa bo potreboval, da jo zbere dovolj in zaključi posnetek. Govorimo seveda o fotografiranju brez bliskavice.

Ničkolikokrat se zgodi, da fotografiramo pri močni oblačnosti, proti večeru ali v prostoru s slabo svetlobo. Če imamo fotoaparat nastavljen na avtomatiko, se le ta odloči, da si bo za fotografiranje vzela več časa. V tem času pa se na posnetku že opazi, kako se ljudje premaknejo ali pa se zatresejo naše roke.

Rešitve:

  • uporaba bliskavice,
  • uporaba objektiva s stabilizatorjem slike,
  • ročna nastavitev krajšega časa, večjega ISO-a in bolj odprte zaslonke ali
  • uporaba stojala.

Za fotografiranje predmetov, ki so bolj pri miru vsekakor priporočam stojalo. Če tega nimate, improvizirajte! Fotoaparat dajte na mizo, zid, avto, nahrbtnik, ograjo ... prislonite ga ob drevo. Posnetek bo precej bolj oster, pa tudi svetloba je lepša ambientalna kot pa iz bliskavice.

V kolikor je problem samo v tem, da na stresenost vpliva samo pritisk vašega prsta na sprožilec, lahko fotoaparat nastavite na 2 sekundno zakasnitev proženja. Kljub temu, da je fotoaparat v vaših rokah, bo samosprožilec naredil boljše delo, če se sam sproži kot pa, če vi pritisnete na sprožilec.

Načeloma nekako velja, da naj bi bil čas vsaj toliko kratek = 1/(št. milimetrov na objektivu) sekunde. Torej, če imamo 50 mm objektiv, naj bo čas vsaj 1/50 sekunde. Še boljši bi bil čas 1/100 sekunde.

Ameriški nogomet, čas 1/2500 sekunde, ročna/manualna nastavitev fotoaparata, močna svetloba kot pogoj, popolnoma zamrznjen športnik v hitrem gibanju

Hitro gibanje

Kadar fotografiramo predmete, živali ali ljudi v (hitrem) gibanju pa stojalo ne pomaga. Fotoaparat lahko nastavimo na športno fotografiranje. Aparat bo takrat zaslonko odprl maksimalno, povečal ISO, čas pa skrajšal, kolikor se pač da, da bo še vedno dovolj svetlobe na posnetku.

Drugače pa kvalitetna športna fotografija zahteva boljšo fotografsko opremo, ki je navadno tudi dražja. Pač cenejši objektivi ne zmorejo zaslonke tako na široko odpreti, da bi potrebna masa svetlobe prišla na senzor v trenutku, da bi bil npr. športnik zamrznjen na posnetku.

Še namig za fotografiranje recimo psov, ki tečejo proti vam. Za izostritev posnetka in potem še "klik" na sprožilec, potrebuje fotoaparat preveč časa. Zato velikokrat dobimo ostrino izza psa, saj se je ta že premaknil v času, ko je fotoaparat sploh začel delati posnetek. Rešitev je, da izostrimo na del poti, kamor bo pes šele pritekel in zaklenemo to fokusno razdaljo (aparat ne išče več razdalje). Ko se pes približuje tej točki, sprožimo rafal. Na vsaj enem posnetku bo vaš kuža pravilno fokusiran. Enako velja za fotografiranje športnikov, ki se vam približujejo (tekači, kolesarji ...).